Zgodovina slovenskega naroda je zgodba o vztrajanju; slovenski duh je že tisoč let sestavni del Evrope: z Brižinskimi spomeniki, s prvim zapisom slovenske besede, smo se zapisali med evropske narode. To je potrdil Primož Trubar, ki je pred dobrimi 450 leti našo govorico povzdignil v knjižni jezik in le nekaj desetletij kasneje smo dobili prevod knjige vseh knjig – Dalmatinovo Biblijo – pred mnogimi razvitimi narodi, France Prešeren pa nas je s svojo poezijo naredil za enakovrednega člana Evrope.
O takšnih vrednotah je razmišljal Novomeščan dr. Janez Gabrijelčič, ki je za ves ustvarjalni duh slovenstva s somišljeniki našel ime RASTOČA KNJIGA. Tako so zaščitili vso odličnost slovenskega duha, da bo kultura tudi v prihodnje ostala naša razpoznavnost, naša pot v svet. Ker ima knjiga osrednje mesto v življenju našega naroda, je tudi v zamisli najbolj izpostavljena – nikakor pa ni edini plod ustvarjalnosti.
Stvaritve človeškega duha na območju Temeniške in Mirnske doline so pripomogle, da smo se bolj začeli zavedati ljudi, ki so s svojim delom dali pečat širši skupnosti; mnogi so bili že ob svojem času sestavni del Evrope. Tako se je iz teh potreb oblikovala naša RASTOČA KNJIGA, prva stalna razstava v slovenskem prostoru, ki je dobila začetke ob Golievem spominskem dnevu 11. aprila 2003 in se v naslednjih letih tudi širila.
Rastoča knjiga zavzema področje nekdanje Občine Trebnje; pomemben delež na tej razstavi pa so tudi imena, ki so tako ali drugače povezana z znova nastalo občino Šentrupert.
Hema Krška
Pilštajn, 983 – Krka na Koroškem, 1045, kneginja in vladarica večine današnjega slovenskega ozemlja, po mnenju dr. Marka Marina je začetnica slovenske državnosti.
Podrobnosti
Jurij Slatkonja
Ljubljana, 1456 – Dunaj, 1522, v letih 1499 – 1522 šentrupertski župnik, dunajski škof, organizator dvorne glasbene kapele na Dunaju.
Podrobnosti
Anton Postl
Poznobaročni slikar in kipar.
Podrobnosti
Vincencij Vovk
Grad pri Bledu, 1796 – Šentrupert, 1868, v letih od 1855 do 1868 šentrupertski župnik, dekan in gospodarstvenik.
Podrobnosti
Franc Skedl
Šentrupert, 1809 – Ljubljana, 1866, zdravnik.
Podrobnosti
Ana Skedl
Ljubljana, 1856 – Šentrupert, 1920, slikarka in pianistka.
Podrobnosti
Dr. Jozef Mihael Skedl
Šentrupert, 1811 – Gradec, 1868, dr. prava, ki je v Gradcu predaval pravo v slovenščini.
Podrobnosti
Janez Skedl
Šentrupert, 1819 – Novo mesto, 1891, odvetnik in politik.
Podrobnosti
Jožef Sterger
Kot pri Šentrupertu, 1817 – Kranj, 1899, lovski pisatelj.
Podrobnosti
Josip Emanuel Barbo – Waxenstein
Rakovnik pri Šentrupertu, 1825 – Dunaj, 1879, slovenski deželni in državni poslanec, se zavzemal za rabo slovenščine tudi na Dunaju, podpiral je slovenske kulturne ustanove.
Podrobnosti
Leopold (Lavoslav) Gorenjec
Šentrupert, 1840 – Adlešiči, 1886, prevajalec.
Podrobnosti
Edvard Hoffer
Šentrupert, 1841 – Gradec, 1915, biolog.
Podrobnosti
Jože Brcar
Hom, 1842 – Kamnje, 1921, pokopan v Šentrupertu, zbiralec ljudskega blaga.
Podrobnosti
Prof. Ivan Steklasa
Prelesje, 1846 – Šentrupert, 1920, profesor zgodovine in slovenščine, ki se je z delom Zgodovina župnije Šent. Rupert na Dolenjskem trajno zapisal v spomin.
Podrobnosti
Aleksander Lunaček
Travnik pri Loškem Potoku, 1864 – Šentrupert, 1934, šolnik, strokovni pisec, sadjar in čebelar.
Podrobnosti
Justin Arhar
Šentrupert, 1883 – Trst, 1916, šolnik in narodno-prosvetni delavec.
Podrobnosti
Franc Zupančič
Rakovnik pri Šentrupertu, 1886 – Ljubljana, 1953, podjetnik in letalec, izvedenec za lesno in gradbeno stroko, zaslužen za progo Šentjanž – Sevnica.
Podrobnosti
Dr. Slava Kristan Lunaček
Črni Vrh nad Idrijo, 1898 – Ljubljana, 1978, pokopana v Šentrupertu, zdravnica. Vse življenje je posvetila šolski zdravstveni službi.
Podrobnosti
Dr. Pavel Lunaček
Šentrupert, 1900 – Ljubljana, 1955, akademik, zdravnik ginekolog in porodničar, dvakratni Prešernov nagrajenec. Začetnik sodobnega porodništva in ginekologije, organizator zdravstva.
Podrobnosti
Leopold Kozlevčar
Slovenska vas pri Šentrupertu, 1904 – Stična, 1988, zbiralec starin in dobrotnik.
Podrobnosti
Vida Brest – Majda Peterlin
Šentrupert, 1925 – Golnik, 1985, pokopana v Šentrupertu, pesnica, pripovednica in mladinska pisateljica, Levstikova nagrajenka.
Podrobnosti
Gorazd Sottler
Šentrupert, 1930 – Škofja Loka, 1987, akademski kipar.
Podrobnosti
Mag. Franc Hočevar
Gorenje Jesenice, 1946, svetovalec direktorja Inštituta RS za rehabilitacijo, predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije.
Podrobnosti
Jože Zupan